Legenda govori, da je na hribu Tabor živela pobožna vdova, ki je imela slepo hčer. Vdova naj bi vsak večer na jezeru pod gradom videla lučko, ki se je prikazovala in sprehajala po otoku sredi jezera. Graščakinja je verjela, da je lučka Marija in se zaobljubila, da, če njena hči spregleda- ji sezida cerkev. Mladenka je spregledala, jezero je usahnilo, sedaj pa v zahvalo na otoku stoji čudovita cerkev Vnebovzete. Skozi zgodovino se je obdržalo ime vasi: Marija na jezeru.

Cerkev omenja tudi Valvasor in o vasi pove: “Slavina je velika in lepa vas”. Kot prafara in kaplanija ima Slavina bogato preteklost, a z leti se je Postojna večala in s tem pridobivala upravne funkcije. Postojna je sedaj dekanija, Slavina pa le župnija. Kljub burni preteklosti pa je ta vasica na notranjsko-kraškem ohranila svoje navade, predvsem pa svojo preko 800 let staro tradicijo in ugled, saj še danes velja za zelo pomembno vas in župnijo.